Pandemija koronavirusa COVID-19

Analiza dosedanjega poteka pandemije povzročene s SARS-CoV-2 je prikazala slabši potek bolezni pri tistih, ki so imunokompromitirani. To so:

• Polimorbidni bolniki
• Starejša populacija
• Podhranjeni

Velikokrat so ravno starejši bolniki tudi podhranjeni in/ali imajo pridružena bolezenska stanja (polimorbidni), zato so krhki in prej podležejo virusni okužbi.

Klinična prehrana je stroka, ki se ukvarja z individualno obravnavo prehranskega stanja posameznika, ki je zdrav ali bolan.

Ključni strokovni izziv klinične prehrane je preprečevanje in zdravljenje podhranjenosti, ki je osnovano na patofizioloških vzrokih motenj prehranskega stanja. Ta so različna in velikokrat tudi povezana z bolezenskimi posledicami različnih bolezenskih stanj in/ali neuravnoteženega prehranjevanja posameznika z njegovimi presnovnimi potrebami.

Neustrezen energijski in/ali hranilni vnos vodi v stresno presnovo in pri tistih, ki so že kronični bolniki, še dodatno poglablja in pospešuje razvoj podhranjenosti.

Podhranjenost in imunska prizadetost

Podhranjenost prizadene skoraj vse imunske funkcije. V prvi vrsta je prizadeta celična imunost, ki je ključna tudi za obrambo pred virusi s tem odpornost za infekcije.

Primarni defekt imunskega sistema med stradanjem se odraža na zmanjšanem delovanju T-limfocitov in delovanju sistema komplementa.

Pri stradanju se razvije (in pospeši že fiziološka) atrofija timusa, kar je povezano tudi z zmanjšanim številom limfocitov. Zmanjšan je tudi citokinski odziv na škodljivosti, kar je povezano tudi z nižjo stopnjo aktivacije in proliferacije imunskega sistema.

Znižana je tudi fagocitoza, kemotaksa in znotrajcelična razgradnja bakterij, kar vodi v bakterijske okužbe, ki so pogosto tudi zaplet virusnih okužb.

Raziskave in klinične izkušnje kažejo, da je imunokompromitiranost prvi in pogosto najpomembnejši zaplet podhranjenosti zaradi prenizkega ali neuravnoteženega vnosa energije in/ali hranil pri posamezniku.

Ker predstavlja učinkovit imunski sistem ključno orodje posameznika v borbi proti virusom, je primerna prehrana posameznika v sedanji situaciji skupaj z telesno aktivnostjo, ki prav tako spodbuja zmogljivost imunskega sistema, eden izmed bistvenih ukrepov za obvladovanje virusne pandemije.

V tem zavihku vam bomo na spletni strani SZKP posredovali članke in priporočila ter povezavo na strokovne smernice za klinično prehrano v specifičnih bolezenskih stanjih in za bolj ogrožene populacije (predvsem starejše).

Ključna sporočila za izhodišče pri skrbi za prehransko stanje posameznika ob soočanju z pandemijo COVID-19:

• Sedaj ni čas za diete (razen v primeru medicinske indikacije) – prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena z presnovnimi potrebami posameznika
• Prehranska dopolnila niso zamenjava za optimalno osnovno prehrano
• Vsakršna oblika stradanja (tudi postenje), ki vodi v energijsko ali hranilno neravnovesje je potencialno škodljiva za imunski sistem
• Nekritična regulacija telesne mase  s shujševalnimi dietami je potencialno škodljiva za imunski sistem
• Izkoristimo čas, ki ga imamo, in poskusimo uravnovesiti vnos hrane s potrebami posameznika
• Poskrbimo za primerno prehrano in pitje pri telesni aktivnosti; pri tem uporabimo priporočila športne klinične prehrane