Medijski prispevki

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, Anita Vošnjak, 11. 11. 2013
Dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, predavateljica o klinični prehrani, avtorica več strokovnih publikacij, ustanoviteljica in vodja Enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, je trdno prepričana, da je hrana lahko tudi zdravilo in da je mogoče doseči optimalne pogoje zdravljenja le pri prehransko ustrezno podprtem bolniku. »
Bolnik, ki hira, ne more zdržati bremena terapije, Diana Zajec, Delo, 27.08.2007
Ljubljana – Na onkološkem inštitutu (OI) so že sprejeli priporočila za prehrano bolnikov z rakom, kmalu, najverjetneje ta teden, pa bodo začela uradno veljati tudi priporočila za prehrano bolnikov v bolnišnicah in domovih za ostarele, ki jih bo izdalo ministrstvo za zdravje. Ta poleg onkologije pokrivajo tudi področje presnovnih bolezni, kirurgije, pediatrije, gastroenterologije in nefrologije. Pravzaprav omenjena novost na prvi pogled ni videti nič posebnega, toda o trudu, ki je bil potreben za pripravo in uveljavitev te nadvse pomembne, a v Sloveniji še precej ob rob potisnjene podporne terapije (ki pa je dokazano ključnega pomena pri poteku zdravljenja, predvsem pri izboljševanju kakovosti življenja obolelega), je treba podrobneje spregovoriti. Tudi zato, ker je pri nas to področje celo za številne zdravnike še vedno tabula rasa. Kot pove gonilna sila tega projekta dr. Nada Kozjek Rotovnik, anesteziologinja na OI, se prav te dni končuje pomemben projekt, v katerem so izoblikovali priporočila za prehrano bolnikov, v prakso pa ga na njihovem inštitutu vpeljujejo z načrtovanjem razvoja enote za klinično prehrano. »
Preprečiti je treba, da bi človek stradal, Barbara Hočevar, Delo, 13.03.2006
Če ne pojemo zadosti beljakovin, sladkorjev ali katere druge snovi, telo primanjkljaje bolj ali manj uravnoveša. Vendar samo, kadar smo zdravi. Ko zbolimo, se naš metabolizem spremeni in je presnovna prilagodljivost organizma, ker je v stresu, manjša. Od posamezne bolezni je odvisno, kateri procesi potekajo drugače kot v zdravem telesu. Pri raku je več stresnih hormonov, zaradi katerih se praviloma poveča razgradnja beljakovin, poleg tega imajo nekateri tumorji faktorje, ki jo še dodatno pospešijo. Zato je zelo pomembno, da se bolniki med zdravljenjem pravilno prehranjujejo – sestradani se veliko slabše odzivajo na terapije kot tisti, ki so ohranili moči, je prepričana Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za klinično prehrano in anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. »
Podhranjenost v bolnišnicah, Barbara Hočevar, Delo, 21.11.2005
Klinična prehrana je del zdravljenja vsakega bolnika in je zanj prav tako pomembna kot terapija z zdravili, podpora dihanja z ventilatorjem in druge tehnološko izpopolnjene terapevtske metode. Strokovnjaki, ki se z njo ukvarjajo, so prepričani, da se pomen klinične prehrane pri zdravljenju ne upošteva dovolj. »Pri vsakem bolniku, ki pride v bolnišnico, bi morali oceniti prehrambni status. Če je hudo podhranjen, ga moramo najprej nahraniti in šele potem začeti agresivno zdraviti,« je razložila Nada Rotovnik Kozjek, anesteziologinja na onkološkem inštitutu in ena od organizatork 1. slovenskega kongresa o klinični prehrani, ki je prejšnji teden potekal v Mariboru.»
Klinična prehrana, Delo, priloga ONA, 8.11.2005
Združenje za klinično prehrano v Mariboru ta konec tedna prireja Prvi slovenski kongres klinične prehrane. Soorganizatorja sta še Ministrstvo za zdravje RS in Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov Slovenije. Pokrovitelj kongresa je predsednik države dr. Janez Drnovšek. Gre za predstavitev zelo pomembnega strokovnega področja, ki obravnava prehranski vidik tako splošnih zdravstvenih problemov, kot sta na primer debelost in presnovni sindrom X, kot tudi prehranske podpore bolnikov in problema bolnišnične podhranjenosti. »
Urgenca za zdravstvo, Nada Rotovnik Kozjek, Delo, 16.04.2005
Delo, 7. aprila Primarij Marjan Fortuna, dr.med., je dober pisec. Pogumno opozarja na pereče probleme v zdravstvu. Tako 7.4.2005 v Delu navaja, da bi v zdravstvu veliko prihranili, če bi bolniki , vsaj tisti, ki naj bi to zmogli, plačevali participacijo za hrano kot v šoli na primer. S tem se ne strinjam in menim, da je na žalost ta trditev del splošnega neznanja o hrani kot integralnem delu terapije bolezni. Ne trdim, da potrebuje bolnik, ki gre na korekcijsko operacijo, nujno posebej prilagojeno prehrano, ker je ta bolnik načeloma zdrav, četudi so ravno debeli bolniki velikokrat mejno hranjeni ali celo v resnici podhranjeni po kriterijih stroke klinične prehrane. »